Revščina
Revščina je resen družbeni problem, prisoten v vseh delih sveta, tudi v bogatih in visoko tehnološko razvitih državah. Slovenija žal ni izjema in vedno več revščine je tudi v Komendi. Vzroki za nastanek revščine so različni: neuspešno iskanje prve službe po končanem šolanju, prekinitev delovnega razmerja, nizki dohodki zaradi bolezni, razpadi družin ali upokojitev. Največ revščine je med starejšimi ženskami, večinoma vdovami, ki živijo samostojno življenje. Mlajše generacije velikokrat precenijo svoje finančne zmogljivosti ter se preveč zadolžijo. Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu iz katerega težko izstopimo brez tuje pomoči. Številne inštitucije, kot so Centri za socialno delo, Rdeči križ, Karitas in posamezniki ne morejo zadovoljiti potreb vseh ljudi, ki potrebujejo pomoč. V Komendi je Ustanova Petra Pavla Glavarja v preteklem letu razdelila šesto paketov hrane. Vendar še vedno niso pomoči bili deležni vsi, ki bi jo potrebovali. Nekateri se svoje stiske sramujejo in ne želijo prositi za pomoč. Mlajši starši, ki imajo šoloobvezne otroke, se bojijo, da bi sošolci njihove otroke poniževali.
Pri revščini namreč ne gre samo za plačilo položnic, zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb, temveč izključenost iz družbenega življenja in teptanje socialnih vrednot.
Kaj je revščina in kdaj lahko rečemo, da je nekdo reven?
V Sloveniji uporabljamo za opredelitev revščine definicijo, ki jo je sprejel Svet Evrope, ki pravi: ”revne so osebe, družine in skupine ljudi, katerih sredstva so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v okolju, v katerim živijo.” Za razvite države se uporablja pojem socialna izključenost, saj poleg materialnega pomanjkanja, zajema tudi pomanjkanje socialnih stikov, izolacijo, izključitev iz družbe in kulturnega življenja.
Ali zaznamo socialno izključenost/revščino v svojem okolju?
(povzetek prispevka Olge Hace, objavljen v Aplenci – Glasilo občine Komenda, št. 02/2019, str. 9; vir slike: https://www.slovenec.org/tag/revscina/ )
